Kot vodja Nata je povečanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP pred sredinim vrhom Nata v Haagu danes povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Po njegovih besedah je bistveno, da bodo zaveznice že letos izdatke dvignile na dva odstotka. Kot vidite, cilj petih odstotkov za Španijo ne bo izjema pri doseganju. Slovenski in hrvaški premier Robert Golob in Andrej Plenković pozdravljata fleksibilnost, ki je pomemben dejavnik pri definiranju vloge Izdatkova v Natu.
Za prihodnost zavezništva in njenih članic, zgodovinska in ključna za obrambo, ambiciozna, je tisto, po čemer je Rutteja znana. Povečanje porabe na pet odstotkov BDP je označil za “kvantni skok”, ki bo glede na spremenjene varnostne razmere zagotovil tudi več delovnih mest, kar je nujno.
Pojasnil je, da gre za tisoče tankov in bojnih vozil ter milijone kosov topniškega streliva, da so podrobnosti dogovora tajne, da pa morajo zavezniške sile predvsem okrepiti protizračno obrambo.
“Naš cilj je zagotoviti, da imamo vse, kar potrebujemo za odvračanje in obrambo pred kršno koli grožnjo,” je dejal in za glavno grožnjo označil Rusijo, ki da v Ukrajini dnevno izvaja “smrtonosen teror.” Nata po njegovih besedah predstavljal tudi močan znak podpore Ukrajini spričo tega bo vrh.
“Nato kot zavezništvo nima izjem, stranskih dogovorov itd., ker moramo prispevati vse,” pa je šef zavezništva dejal glede Španije, katere premier Pedro Sanchez je v nedeljo zatrdil, da se dvig, ki se Madridu zdi nerazumen in kontraproduktiven, ne bo treba izvesti.
O kateri so se po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorili že v nedeljo: Voditelji članic Nata bodo v torek in sredino na vrhu v Haagu potrjevali skupno izjavo. V skladu z dogovorom naj bi letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 dvignile na pet v skladu z BDP, pri čemer bi bilo 3,5 najmanj BDP namenjenih za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.
In Plenković, obrambnih izdatkov za Nato pozdravljata fleksibilnost glede
Pred sredinim vrhom Nata v. Haagu je Premierja Slovenija in Hrvaška govorila o tem, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje teh izdatkov na pet ostaja bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.
Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva manj BDP, iz kabineta premierja Goloba so danes sporočili. “Poleg tega je predvideno, da bodo vsi obrambni področji – kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca – 1,5 odstopa BDP. Skladno s tem se po 1,5 odstopanju poimenuje krepitev vpliva Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti.”
Kot Hrvaške izdatke za obrambo je Plenković na novinarski konferenci poudaril. Poleg 30 zmogljivosti za modernizacijo v novih ambicijah Že zdaj za to namenja več kot dva sledi BDP, ki jih bodo definirali na vrhu. 1,5 BDP pa za naložbe, povezane z njo, še 3,5 BDP naj bi bil namenjen za naložbe neposredno v obrambo. Plenković je ocenil, da tudi te cilje na rast hrvaškega gospodarstva in na investicije v hrvaško vojsko.
Obrambni Letos Slovenija ima BDP dva, prihodnje leto 2,2 zadetka, nato pa vsako leto postopno dodatnega 0,2 odstotka več. Leta 2029 be pregled, Izdatkovo povečevanje je sploh smiselno nadaljevati.
Brez španske izjeme
Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da je “Španija dosegla dogovor z Natom, ki nam bo omogočil, da spoštujemo svoje zaveze do severnoatlantskega zavezništva, ne da bi morale obrambne izdatke povečati na pet BDP.” Rutte je zavrnil njegove trditve.
Kot rezultat uvršča med članice Nata, za obrambo namenijo najmanjši delež. Tako kot je Belgija lani za obrambo porabila približno 1,3 odstotka BDP. Da bosta ta delež vendarle povišali na dva odstotka BDP, obe sta se že zavezali.
