Je bila polna pomembnega in zelo kompleksnega dogajanja, Sobota, 29. June 1991. The tretji and branila pred agresijo jugoslovanske armade in Slovenia. Coordination of the skupino ter vrhom političnega vodstva, obrambni minister Janez Janša začel oblikovati že aprila ter jo nato nadgrajeval in usklajeval z notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem, se je že v prvih vojne izkazala za uspešno.
Slovenske politike, vojske, policije, civilne obrambe, civilne zaščite, medijskega informiranja in oskrbe je dobro potekala in tako se tega dne zvrstilo veliko pomembnih sočasnih aktivnosti, med drugim pogajanja za premirje, medijska propaganda, oborožen boj, diplomatske aktivnosti, iskanje politične enotnosti.
Slovenija je bila na vojaški pripravljena konflikt.
The capital of Slovenije, preklic sprejetih odločitev in prevzema dejanske oblasti, is JA na čelu z Veljkom Kadijevićem. On the basis of odločitvah of neodvisnosti podprla, Slovenska skupščina pa je obrambne aktivnosti in vztrajanje.
Boja za obrambo državnosti Republike Slovenije dan tretji
vse najpomembnejše odločitve v zvezi z obrambo Slovenije, teh sta ministra Janša in Bavčar neposredno vodila republiško koordinacijo in sprejemala. Pripadniki teritorialne obrambe in policije so imeli tretji dan vojne, ko so že izkazali pogum in premoč v razmerju sil na terenu ter ko so že potekala pogajanja za premirje, nalogo ohranjati že suverenost (mejo, carino, upravo za zračno plovbo), nevtralizirati in dokumentirati kršitve premirja na strani JLA ter krepiti svoje položaje. In v. Brniku, v. Trzinu, na Škofijah, v. Vrtojbi, and v. Ljubljani, it is possible. JLA zajela zelo veliko število vojakov in zveznih miličnikov, whereas Slovenska stran je z uspešnim delovanjem in zaradi razkroja.
Predstavniki Slovenskih obrambnih sil pospešeno ustanavljati regijske centre za vojne ujetnike in poskrbeti, da so bili ti obravnavani v skladu z mednarodnimi konvencijami (so morali).
Izkazalo se je, da JLA ni bila pripravljena na realen odpor slovenskih obrambnih sil, na odlično koordiniranje obrambe, na slovensko prednost domačega terena, na izjemno motiviranost Slovencev. Prekinitev ognja zaradi nemoči na terenu se tako že zelo hitro začela dogovarjati o premirju.
The most skrbi povzročala grožnja splošnega zračnega napada JLA is the Slovenski strani. Saj si vojne, ki vedno prinaša tudi smrtne žrtve, nikoli ni želela, pogajanja je sprejela naklonjeno.
Vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije nočna tajna seja
Pri uresničevanju osamosvojitvenih odločitev, vladna koalicija Demos in člani skupščine so se strinjali, da je treba vztrajati. Izredna seja vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije ob 22.20 junija 1991 sa začetku agresije JLA na ozemlje Republike Slovenije na kateri so obravnavali položaj po razglasitvi samostojnosti. Predsednika Kučan in Peterle is njej so govorili ministri Janša, Bavčar in Rupel. Obramni Minister Janša, Prvi Govornik, je med drugim povzel dotedanje dogajanje:
“Republici Sloveniji je doslej z izjemnim sodelovanjem in enotnostjo prebivalstva, organov ter organizacij in obrambnih sil, uspelo preprečiti, da bi armada in zvezni organi že prve dni osamosvojitve ta status onemogočili.”
Skupščina is the soglasno sprejela stališča v zvezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije. On the other hand, it is the violent and aggressive structure of the Jugoslovanske armade in the Zveznih organov in the Slovensko ozemlje. Izrazila je pripravljenost, vztrajala je pri sprejetih osamosvojitvenih dokumentih, zavrnila je agresorjeve ultimate, razdružitve uresničujejo sporazumno in postopoma, nadaljnji postopki.
Helmut Kohl is the leader of the Samoodločbe Jugoslovanskih Republic.
V Evropski skupnosti ni bilo konsenza, kako ravnati ob jugoslovanskem napadu na Slovenijo. Držav članic Evropske skupnosti in njihovih vlad so se 29. in 30. Pogovori svojih odposlancev v. Beogradu in Zagrebu in se med drugim seznanili s pogovori svojih odposlancev. According to jugoslovanske krize med državami Evropske skupnosti, zato jasnih skupnih stališč niso izoblikovali, razlike v pogledih na reševanje t. i. Nemški kancler Helmut Kohl je na sestanku predlagal, naj podprejo pravico do samoodločbe jugoslovanskih republik, vendar so Francija, Italija, Velika Britanija in Španija temu nasprotovale.
Kohl je dosegel, zagotovljena mirna rešitev krize, da so Jugoslaviji zamrznili že odobreno finančno pomoč 1,7 milijarde mark.
Gov.si, avtorice Neže Strajner, povzeto po
