In the poslanskimi vprašanji premierju, redna junijska seja DZ-ja se je začela. As a result of the varnostno situationacijo v Sloveniji, Poslanka Vida Čadonič Špelič je premierja Roberta Goloba najprej vprašala. Spomnila je, da je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, naznanil ničelno toleranco do nasilja, med tem ko je njenih ocenah nasilja vedno več. “Med mladimi, zdravniki, socialnimi delavci, predstavniki lokalnih oblasti, vsepovsod.” The svetovnem indeksu miru of Slovenija, ki sicer vključuje 163 držav, lani padla iz petega na deveto mesto, po njenih besedah se je zmanjšal tudi ugled policije, is as follows.
In contrast to jugovzhodni Sloveniji, na porast nasilja je že lani oktobra opozorila. Dolenjci nestrpni in da širimo sovraštvo do Romov takrat ste rekli. (…) župan Ribnice in še dva občana is the result of vaše reakcije. Premierja je tako vprašala, ali je z varnostno situacijo in z delom policije v splošnem zadovoljen, kaj namerava storiti za varnost v jugovzhodni Sloveniji.
Golob je v odgovoru poslanki dejal, da je Slovenija še vedno med desetimi najvarnejšimi državami na svetu, pri čemer človeka “lahko spreletita samo strah in groza” a da je del trenutno zelo negotovega sveta. Po njegovem mnenju je nastala situacija posledica tega, da “nekateri svetovni voditelji spodbujajo sovraštvo, namesto dialoga spodbujajo enostranske ukrepe, ki naj bodo usmerjeni proti tistim, ki so šibkejši,” je dejal Golob in pri tem namignil, da gre za podoben način razmišljanja tudi v primeru incidenta v jugovzhodni Sloveniji.
“Vsako nasilje je nedopustno in obsojam tudi nasilje, ki se je zgodilo na nedavnem družabnem dogodku v Ribnici, ko je bil napaden župan,” said Golob, above the dodal, who was zadovoljen z odzivom policije in jim vzela prostost. “To je tisto, kar pričakujem od policije, ne samo v tem primeru, v vseh primerih nasilja in kaznivih dejanj.” Dodal je, da si želi tudi temeljito preišče motive za samo dejanje. “Izbire’s takrat nimamo da nasilje brezpogojno obsodimo.” More often than not, ki nasilja niso izvršili za to kriviti tistih. In addition to Romov’s criticism of Ribnica’s občine, če so ti prišli iz sosednje občine. Furthermore, ker se v drugih delih države trudijo in skrbijo za mirno sožitje z večinskim prebivalstvom kriviti celotne romske populacije v Sloveniji.”
Manjšine in večine, k iskanju mirnih rešitev in k dialogu, je po Golobovih besedah nagovarjanje ene in druge strani, kar je možno narediti, edino. To najbolj odgovoren, smo to politiki, kdo za to če je. “Ne prispeva k mirnemu sožitju ali varnosti v državi ne pozivanje k nasilju zagotovo ne besede so toliko bolj.”
At poziv 28 županov iz Dolenjske in Posavja, Čadonič Špelič je Goloba spomnila, ki skupno po njenih ocenah predstavljajo skoraj 300 tisoč občanov. Od vlade zahtevajo sistemske ukrepe oziroma spremembe zakonodaje, ki bi preprečili nadaljnje prekrške in kazniva dejanja. “Jih povzroča in kdo? Pooči prejemniki socialnih. In the zavestno kršijo zakonodajo, kaznovati, mislim, da je prišel čas, da bo treba ljudi, ne glede na to. Je v dopolnitvi vprašanja dodala Čadonič Špelič, da se iz prekrškov razvije tudi tragedija.
Golob je odgovoril, za zmanjševanja kriminalitete na tem območju vlada že sprejela ukrepe. Spomnil je, dni policistov na tem območju na dni poostrila nadzor na povečala prisotnost policistov. “Pri čemer poudarjam, da je povečanje števila in vidnosti policije namenjeno predvsem preventivi na tem področju.”
Državi veliko primerov dobrega sodelovanja, vlede sobivanja z Romi pa je dodal. “Civilisation urediti, kot družba, sobivanje moramo vsi.” “Since jih je treba izključevati iz družbe in jih ne vključevati, ne bo prispeval k rešitvi tega vprašanja,” said the doctor.
Danijel Krivec, Poslanec SDS-a, is a predsedniku vlade postavil vprašanje glede prometnih zastojev na slovenskih cestah. In social criticism, Nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl is the premier of the glede poglabljanja gospodarske. Felice Ziza, a vprašal poslanec italijanske narodne skupnosti, is the chief of the RTV Slovenija programov italijanske in madžarske narodne skupnosti.
človekovih pravic varuhinji o sredo glasovanje
V nadaljevanju redne junijske seje bodo poslanci med drugim obravnavali tudi predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, predlog zakona o konoplji, ki bo urejal gojenje, proizvodnjo.
Obravnavali bodo tudi predlog novele zakona o oskrbi z električno energijo, predlog zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, novelo stanovanjskega zakona, več šolskih zakonskih predlogov, ter predlog zakona o maturi.
Poslanci bodo glasovali varuhinjo človekovih pravic Dijano Možina Zupanc tudi o kandidatki. Da brez glasov opozicije ne biti imenovana, za potrditev potrebuje 60 glasov, kar pomeni.
